Motorični razvoj


 

0-2 leta starosti: otroci v prvih dveh let življenja razvijejo večino gibalnih aktivnosti, ki je značilna za človeka (sedenje, prijemanje, hoja), čeprav so v svojih gibalnih sposobnostih zelo nebogljeni.


2-4 leta starosti: nekateri otroci dosežejo stopnjo zrele hoje že kmalu po drugem letu, drugi pa bistveno kasneje; večina otrok pride do te stopnje okrog petega leta. Že v drugem letu je otrokova ročna spretnost toliko razvita, da razmeroma uspešno prinese žlico do ust in jih le redko zgreši. Ob tem se razvijajo pri igri še ročne spretnosti. Posebno mesto pa zavzema pričetek obvladovanja svinčnika, ko prične risati, in spretnosti listanja po knjigah. Te ročne spretnosti se zlasti razvijajo pod vplivom vaje. Do treh let ima otrok zmeraj težave pri koordinaciji oko-roka, ki pa je nujno potrebna pri finih ročnih spretnostih, med katerimi je v ospredju sposobnost prerisovanja. V dobi od med 2. In 4. letom se tudi natančno polarizira ali bo otrok levičar ali desničar. Dominantna roka se pokaže zlasti pri držanju žlice in pri risanju. Levičarstvo je prirojeno in zato ni pravilno da otroka »prevzgajamo« na desno roko. Mnoge duševne motnje, ki jih kažejo levičarji, so dosledno posledica takšnih vzgojnih ukrepov, ki so v nasprotju z biološkimi zasnovami posameznikovega razvoja. Razmeroma redki so otroci, ki enako spretno uporabljajo obe roki; pojavu dvoročnosti pravimo s tujko ambidekstrost.



4-5 leta starosti: Že štiriletni otroci so z manjšo pomočjo sposobni obleči vso običajno obleko. Največ težav povzroča otrokom še zmeraj zapenjanje gumbov, ker rabijo za to razmeroma razvito motorično aktivnost veliko vaje, ki pa jo npr. lahko dobijo spontano pri igri (oblačenje in slačenje lutk). Razmeroma pozno osvoji otrok sposobnost brcanja in metanja. Sprva otrok le suva žogo in šele med 4. in 5. letom toliko napreduje, da že stabilno stoji samo na eni nogi in z drugo usklajeno z vsem telesom brcne na tleh ležeči predmet. Največje probleme ima mlajši predšolski otrok nekje do petega leta prav s koordinacijo telesnih gibov, ki pa so neogibno potrebni za posamezne aktivnosti kot so kotalkanje, drsanje. Z leti postaja otrok vse previdnejši in začne nadzirati svoje gibe. Kljub temu pa predšolske otroke najbolj utrujajo enolične gibalne aktivnosti, ki so tipične za vedenje odraslega človeka (npr. otrok le s težavo hodi na sprehodu v istem ritmu).

 

 

5-7 leta starosti: v tem obdobju se razvije tudi nadzor zapestja in prstov na roki do te meje, da se otrok le ob malo bolj sistematični vaji že lahko nauči pravilno zavezovati vezalke na čevljih. Pet- do šest letni otrok pa že tudi prične precej natančno metati predmete v cilj. Sprva meče žogo z obema rokama, pri šestih letih pa že meče z eno roko.

 

 

7-11 leta starosti: otrok, starejši od 7 let se uči novih gibalnih tehnik izredno hitro in brez večjih naporov. Tako pri tej starosti že vsi otroci vozijo kolo, če so imeli možnost naučiti se to dejavnost. Toda le redko se je otrok pri tej starosti sposoben samostojno vključiti v promet kot kolesar. Razlog za to niso slabe motorične sposobnosti, marveč druge sestavine otrokove osebnosti: nizka stopnja socialne zrelosti in slaba sposobnost daljše koncentracije in kritičnega presojanja v nepredvidenih situacijah, ki so v prometu pogoste. V tej starosti ima otrok povečan psihomotorični tempo in vse dela hitro. V tej svoji stalni naglici pa postaja nestrpen, nezbran in pogosto po nepotrebnem agresiven. Tako skuša izločati nakopičeno energijo. Obdobje od 7. leta dalje je idealen čas za sistematično ukvarjanje s posameznimi športnimi zvrstmi in za pričetek rednega treninga. Otrok ima toliko energije, da je ne more sproti porabiti (delo v šoli ga omejuje pri porabi energije, zato lahko otrok celo moti pouk). Poleg tega izredno hitro osvoji nove, še tako zahtevne gibalne spretnosti. Otrok, ki je starejši od 7 let, se lahko že sam odloči, s katero športno zvrstjo se želi ukvarjati. Tudi njegov živčni sistem je dozorel, da lahko sprejme takšne sistematične dražljaje, katerih cilj je oblikovanje zelo zapletenih, kompleksnih motoričnih navad.